
O Pirničah in pticah
Ptice v polju umetniškega izraza
Prenekatero pesem je pticam posvetil skladatelj Janez Bitenc, nekoč naš sokrajan. Tudi mnogi drugi umetniki so iskali navdih pri pticah, ki v polju umetniškega izražanja pogosto simbolizirajo hrepenenje, navdih, notranjo svobodo.
Na skalnati otok
Priletel je ptič
In spustil je zrno na tla.
Iz zrna je zraslo visoko drevo,
visoko, tja gor do neba.
Med vejami gnezdi
na stotine ptic,
Ki vse tako milo pojo,
In ko jih zaslišiš,
V trenutku zaspiš,
In sanjaš prečudno lepo.
(Janez Bitenc)
Čez poljá, čez poljá,
Vrana dva, črna dva
Sta letela.
Kra, kra,
Mrzla so polja.
Burja gre čez poljé,
čez vodé, čez goré,
Zima bela.
Kra, kra,
Burja gre od gorá.
Burja gre od gorá,
Stradež gre čez poljá,
polja bela.
Kra, kra,
Kdaj bova doma.
(Dane Zajc)
… Nekomu moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči,
nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti.
Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave,
reko, drevo ali kamen …
(Ivan Minatti, priredba Nataša Pust)